Zgodovinsko ozadje
Kot je avtor sam zapisal, sloni tragedija na »zgodovinskih tleh«. Zgodovinska je zarota, boj ob Grebinju, bajka o vilinjem prstanu; vse delujoÄe osebe - razen Otona in VuÄelina z Dobre, Hinka s Sobolja in služabnikov - so njegovem zgodovinske, priimke ali gradove vitezov pa je prekrojil po slovensko.
Tragedija se opira na zgodovinsko dejstvo, da je Viljem Ostrovrhar II., kot upornik padel na Grebinjskem polju na KoroÅ¡kem 14. marca 1293. leta. To je zelo dobro opisano v Otokarjevi avstrijski rimani kroniki, v kateri je poleg tega opisano tudi ozadje sporov in vojna med Majnhardom, vojvodo tirolsko-goriÅ¡kim, in Å¡tajerskim Habsburžanom, vojvodo Albrehtom, na eni strani ter grofom Urlikom VobrÅ¡kim (v delu Ureh z Domovanja, sicer predhodnik grofov Celjskih), salzburÅ¡kim  nadÅ¡kofom in bavarskim vojvodo, na drugi strani. K zaroti je Urlik po veÄ poskusih pritegnil tudi Ostrovrharja—ko se je ta konÄno odzval, je bila za javnost to novica leta.
Kljub temu, da je bil kranjski oz. savinjski vitez, je bil po svojih nenavadnih sposobnostih in življenju, zanimiv tudi tedanjim opazovalcem okoliÅ¡kih dežel. Kronist Otokar je Viljemovo umiranje predstavil kot opozorilo težnjam deželnega plemstva po samostojnosti, proti njegovi verolomnosti in nujni zvestobi. Viljemova smrt je nekaj let pozneje prerasla v legendo, pripovedko, ki je z nadnaravnimi elementi Ärpala tudi iz germansko-skandinavske in keltske mitologije. Legenda je živela le med plemstvom, ki je bilo pravzaprav njena ciljna skupina in so jo pozneje prenaÅ¡ali le v skopih izroÄilih v kronikah, ki so doživele veÄ variant.
Vir:
- Dušan Kos: Blesk zlate krone, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Ljubljana 2003.
- Anton Medved: Viljem Ostrovrhar, Dom in svet 1894
