Kulturne zanimivosti

GRAJSKE RUÅ EVINEÂ

Na prepadnem Grajskem hribu (643 m) Â nad dolino potoka Sopote, zahodno od RadeÄ, Å¡e danes stojijo ruÅ¡evine gradu. Svibenski grad je eden izmed najstarejÅ¡ih Â»pravihÂ« gradov na Slovenskem. Razlog pri doloÄitvi lokacije za postavitev gradu je bil poleg obrambe in fiziÄnega obvladovanja teritorija tudi nadzor nad cestnimi povezavami. Verjetno je tu stala Å¾e obrambna utrdba v 10. stoletju. Kasneje se je skozi vladavino Svibenskih grad veÄkrat dozidaval in poveÄeval.Â Prav povezovanje doline Sopote med Ljubljansko in Celjsko dolino ter Dolenjsko in HrvaÅ¡ko je imelo v 11., Å¡e bolj pa v 12. stol. odloÄilno vlogo za zgraditev gradu nad to potjo. Å½al, pa so eni izmed edinih znanih slikovnih virov, kako je grad izgledalÂ le bakroreziÂ in priÄevanja Janeza Vajkarda Valvazorja iz 17. stoletja Na teh slikah je grad Å¾e v delnih ruÅ¡evinah in ni bil veÄ naseljen, poleg tega pa v Slavi Vojvodine Kranjske omenja opise gradu in njegove okolice.Pred to datacijo so omembe gradu le v pisnih oblikah v Å¡e ohranjenih listinah.

Svibenski gospodje seÂ pisno prviÄ omenjajo med leti 1169 in 1175, sam grad pa posredno Å¾e leta 1169, izrecno pa Å¡ele 1327.

Grad naj bi imel dvojno obzidje: zunanje, ki je vkljuÄevalo tudi cerkev in obrambni stolp, ki danes sluÅ¾i kot zvonik, ter notranje obzidje in Å¡ele za njim grajsko poslopje. Grajsko jedro nekdaj mogoÄnega gradu je bilo sestavljeno iz palacija, bergfrieda in dveh stolpastih poslopij, obdano pa je bilo z obzidjem in obrambnimi stolpiÄi. ÄŒe sklepamo po zgoraj omenjenih opisih, je bil grad res mogoÄen in je ustrezal strateÅ¡ki poziciji ter slavi in moÄi gospodov Svibenskih.Â

Za propad gradu je bilo deleÅ¾nih veÄ dejavnikov, ki so se zvrstili skozi zgodovino vse do danes. Prvi je nedvomno odhod Svibenskih iz matiÄnega gradu. Naslednji je udobje. Takratni gradovi so bili zelo neudobni za Å¾ivljenje (hladni, utesnjeniâ€¦), zato so kasnejÅ¡i lastniki bivali raje v dvoru pod njim. Poleg tega kasnejÅ¡im zakupnikom, kljub Å¾eljam ni uspelo poleg najemnine zbrati dovolj sredstev, da bi grad obnovili. Sredstev pa je bilo vedno manj, saj je tudi sam trg izgubljal na pomenu zaradi novo nastalih trgovskih povezav. Svoje so pridali Å¡e razni kmeÄki upori, kjer je srd kmetov Å¡e dodatno uniÄeval lastnino nadrejenih. Ko se je grad priÄel propadati, so ga zaÄeli podloÅ¾niki pleniti in uporabljati kamenje za gradnjo drugih objektov po vasi, saj ni bil veÄ v uporabi, kamenje pa je leÅ¾alo na kupu.

Ravno tako so kamenje iz gradu prvi polovici 19. stol. uporabili za gradnjo Å¾upniÅ¡Äa na PoÄakovem. Tovorili naj bi ga po skrivnem rovu, ki je vodil z gradu do mesta, kjer zdaj stoji kapela Svetega KriÅ¾a.

Danes je deloma ohranjena samo juÅ¾na stran starega gradu, ki je najverjetneje ostanek stanovanjskih prostorov, ter nekaj manjÅ¡ih opornih zidov z vodnjakom. Ravno tako pa Å¡e dandanes Å¾ivi ustno izroÄilo o skrivnem rovu. Grad je Å¡e do danaÅ¡njih dni iz arheoloÅ¡kega vidika popolnoma neraziskan in s tem ostajajo Å¡e marsikatera vpraÅ¡anja o gradu do nadaljnjega zavita v skrivnost.

GRAÅ ÄŒINA SVIBNO

Po odhodu Svibenskih se okoli leta 1400Â prviÄ omenja upravni dvor pod gradom, ki je bil takrat Å¾e novo bivaliÅ¡Äe kasnejÅ¡ih zakupnikov gospostva. Upravni dvor je stal pod Grajskim hribom, zahodno od farne cerkve Sv. KriÅ¾a. Okoli leta 1575 je bila iz dvora pozidana nova graÅ¡Äina, ki je bila do zaÄetka 19. stol., ko je pogorela, sedeÅ¾ za upravnike, deÅ¾elnega sodiÅ¡Äa in okraja. Tudi pogorele graÅ¡Äine niso nikoli veÄ obnavljali, paÄ pa so material uporabili za zidavo Å¡ole v kraju. Na enem izmed temeljev pa danes stoji spomenik padlim v 1.sv. vojni.

Vir:

Blesk zlate krone; dr.DuÅ¡an Kos
Vodnik po tgu poti Svibno; Å¡tudijski kroÅ¾ek Svibno

CERKEV POVELIÄŒANJA SV. KRIÅ½AÂ

Â

Â

Â

Â

Å½upnijska cerkev Sv. KriÅ¾a je kulturno- umetnostni in zgodovinski spomenik prvega reda. Je najdragocenejÅ¡i Å¡e Å¾iveÄi pomnik preteklosti v kraju in priÄa o Äasih mogoÄnih gospodov Svibenskih ter obseÅ¾ne in pomembne praÅ¾upnije Svibno.

Prvotna cerkev Sv. KriÅ¾a je bila sprva lastniÅ¡ka cerkev Gospodov Svibenskih (v 12. stoletju). Domneve o njeni starosti in njenem imenu temeljijo na podlagi patronicija Sv. KriÅ¾a, ki ga povezujejo s kriÅ¾arskimi vojnami.

Pozidana je bila v zaÄetku ali prvi polovici 12. stoletja. Cerkev, vklenjena v mogoÄno grajsko obzidje in obdana s starim pokopaliÅ¡Äem ter loÄenim zvonikom, od zunaj danes deluje zelo enotno, videti je kot zrasla iz skale, kar je deloma res, saj je brez polnih zidcev, njena juÅ¾na stena pa stoji na Â»Å¾iviÂ« skali.

Stavba se slogovno uvrÅ¡Äa nekako na prehod med romantiko in gotiko

DanaÅ¡nja podoba cerkve je rezultat veÄ stoletne rasti. Z zahodno in juÅ¾no ladijsko steno, kot ostankoma prvotne cerkve, sega v prvo polovico 12.stol. Okoli 1230, oziroma 1240 so ladjo cerkve poviÅ¡ali in podaljÅ¡ali ter prizidali enako Å¡irok kvadratast prezbiterij z manjÅ¡o in niÅ¾jo zakrstijo. Ladjo je pokrival lesen strop,prezbiterij in zakrstija pa imata kriÅ¾no rebrasta oboka, tako imenovane Â»laÅ¡ke skupineÂ«. Leta 1324 so verjetno pozidali oÅ¾jo in niÅ¾jo, ravno stropano severno ladijo ter prezbiterij in slavolok pokrili s prvo plastjo fresk. Tej je okoli leta1400 sledila furlanska poslikava prezbiterija, slavoloka in obeh ladij, pa tudi zahodne in juÅ¾ne fasade. Proti sredini in v drugi polovici 15.stol. sledijo nove plasti fresk v prezbiteriju. V tem Äasu je bila cerkev z loÄenim zvonikom, ki je postal obrambni stolp, spremenjena v tabor pred sovraÅ¾nimi vpadi Turkov. Sredi 17.stol. so severno ladjo viÅ¡insko izravnali z glavno in ponovno ravno stropali ter nazidali vzhodno Äelo prezbiterija. V zaÄetku 18. stol. pa je cerkev doÅ¾ivela moÄno barokizacijo. Obokali so obe ladji, predelali slavolok, poglobili prezbiterij in zakrstijo, vdelali pevsko emporo, zazidali vsa stara okna in prebili nova baroÄna ter priskrbeli novo opremo, od katere je ostal samo kolosalen glaven oltar. Po sredini 19. stol. so cerkev historizirali s tem, da so baroÄna okna zazidali in prebili nova neoromanska. Od opreme sta v cerkvi najveÄjega pomena velik baroÄni oltar iz prve polovice 18. stoletja, posveÄen Sv. KriÅ¾u in gotski kip Â»PietaÂ«, postavljen v niÅ¡i stranskega Marijinega oltarja. Pieta, podoba Marije z Jezusom v naroÄju, katerega so ravnokar sneli s kriÅ¾a, je delo 2. ptujskogorskega mojstra in je nastalo med leti 1415 â€“ 1420. Poleg vsega naÅ¡tetega se v cerkvi Å¡e vedno uporablja dragoceno posodje iz 17. in 18. stol.

Leta 1977 se je priÄela nekajletna restavratorska obnova. V notranjÅ¡Äini je bila odkrita apsida prvotne cerkve, odstranili so baroÄne ladijske oboke in odkrili veÄ plasti fresk, pokazal se je romanski omet iz prve polovice 12. stol. na zunanjÅ¡Äini in v notranjosti. Odkrili so gotsko arkadno steno med ladjama, odstranili del pevske empore, zazidali okna iz 19. stol., ter odprli prvotna romanska in gotska. Zazidali so baroÄna portala severne ladje in zakrstije ter zmanjÅ¡ali njeno okno na domnevno prvotno velikost, namestili nazaj raven lesen strop ipd. Med obnovitvenimi deli leta 1995 pa so znova odkrili tri okna iz 19. stol. na vhodni strani. Ravno tako so pod oltarjem odkrili grobnico Svibenskih, ki pa danes ni odprta za javnost.

Cerkev iz vseh strani obdaja Å¡e staro farno pokopaliÅ¡Äe, na kar opozarjaÂ tudi nekaj zelo zanimivih in preprostih kamnitih nagrobnikov iz zadnjih stoletij.Â

LEGENDA O FARNI CERKVI

Govorili so, da so nekoÄ popravljali streho na gradu, ko je zapihal moÄan veter in potegnil nekoga s seboj. Ta je zaÄel klicati:Â«Sveti kriÅ¾, pomagaj!Â«, se zaobljubil da bo, Äe bo preÅ¾ivel, postavil kapelo. Padec je preÅ¾ivel, padel je na mesto danaÅ¡nje kapele Sv. KriÅ¾a ob spomeniku in postavil kapelo, iz katere je kasneje nastala cerkev.

ZVONIK FARNE CERKVEÂ Â

Zvonik je loÄen od farne cerkve in vklenjen v obzidje. ÄŒe izvzamemo bliÅ¾nji Kum, svibenski zvonik daleÄ naokrog nima para.

V jedru je Å¡e gotski in izvira iz poznega 15.stol. O tem priÄajo Å¡ilastoloÄni kamniti portal s posnetimi robovi v njegovem pritliÄju, vrsta preprosto vrezanih lin, predvsem pa zazidane pozno gotske kljuÄaste strelnice v zvonici, kakrÅ¡ne poznamo iz gradov in proti turÅ¡kih taborov. V danaÅ¡njem zvoniku tako prepoznamo starodavni stolp, sestavni del taborskega obzidja. Zvonikovo utrdbeno strogost nekoliko poÅ¾ivlja s svojimi Å¾ivahnimi oblikami le razgibano oblikovana Äebulasto â€“ lanterasta kapa, ki v poenostavljeni obliki posnema nekdanjo baroÄno kapo. Za Äasa Valvazorja je zvonik prekrivala piramidasta streha. Zvonik ni etaÅ¾iran, zato sega leseno stolpiÅ¡Äe brez prekinitve vse do zvonove etaÅ¾e. Tu so trije Å¾elezni zvonovi iz leta 1923, ki so nadomestili prejÅ¡nje tri velike bronaste, ki so bili med 1.sv vojno vzeti in en bronasti zvon iz leta 1712, na katerem so napis, ornamenti in reliefni okras KriÅ¾eve skupine.

Leta 1893 je zvonik dobil uro iz Å entruperta na Dolenjskem, potem, ko je svojo odstopil cerkvi Sv. Janeza na PoÄakovem. Zvonik je bil leta 1965 in 1997Â obnovljen. Med zadnjo obnovo je bilo zvonjenje elektrificirano.

KAPELA SVETEGA KRIÅ½A

VeÄja kapela Svetega KriÅ¾a ob spomeniku v Äast padlim v prvi svetovni vojni je bila pozidana v drugi polovici 19. stoletja. in sicer v neposredni bliÅ¾ini mesta, kjer je nekoÄ stala graÅ¡Äina.

Kapelo naj bi postavili na mestu vhoda v podzemni skrivni rov, ki je vodil iz gradu. Rov naj bi podloÅ¾niki tako poÅ¡kodovali, medtem, ko so tovorili material z gradu, da ni bil veÄ varen. Razen velikega kriÅ¾a kapelo krasijo freske na stropu in stenah. Na stropu sta na freski upodobljena Bog OÄe in Sv. Duh, na steni poleg kriÅ¾a z vsake strani sv. Marija in Sv. Janez ter sv. Marija Magdalena. Na steni levo je upodobljen sv. Anton PuÅ¡Äavnik, na steni desno pa sv. NeÅ¾a. Na proÄelju nad vrati je ohranjeno le fragmentirano simbolni sveti trikotnik za Sveto trojico, obdan s podobami angelov. Kapela je pred drugo svetovno vojno sluÅ¾ila kot procesijska kapela.

PROCESIJSKE KAPELICEÂ

Kmalu po 2.sv. vojni je nova oblast prepovedala procesije skozi jedro vasi, ÄeÅ¡ da ovira promet. Zato so na novo uredili procesijsko pot okoli grajskega hriba in ob njej postavili Å¡tiri kapelice. Vsaka je bila namenjena vidnemu naselju v Å¾upniji (poÄakovka, svibenska, zagrajska in jagnjeniÅ¡ka kapelica). Zgrajene in blagoslovljene so bile leta1950. PoÄakovska kapelica je prva v smeri urinega kazalca na poti od cerkve in je posveÄena sv. Janezu Evangelistu. Ta je bila malce prestavljena in na novo zgrajena 1998 leta. Sledi ji svibenska kapelica, ki je kot zanimivost vklesana v skalo. PosveÄena je LurÅ¡ki Materi BoÅ¾ji in je bila nazadnje obnovljena 1997.Tretja kapelica je Zagrajska ali StudenÅ¡ka. PosveÄena je sv. Mihaelu in je bila prestavljena malce nazaj in na novo zgrajena 1974 leta, obnovljena pa v letih 1997 â€“ 2001. Kot zadnja na vzhodni strani stoji jagnjeniÅ¡ka kapelica, posveÄena sv.Antonu PuÅ¡Äavniku.

Procesijska pot s kapelicami okoli gradu predstavlja razen edinstvenega cerkvenega dogodka in umetnostno â€“ kulturnega doÅ¾ivetja tudi odliÄno sprehajalno pot v vsakem letnem Äasu, ponekod z zelo lepim razgledom in urejenimi klopicami za poÄitek.

CERKEV SV. JANEZA EVANGELISTAÂ

Cerkev sv. Janeza stoji na grebenu nad vasico Zgornje PoÄakovo v neposredni bliÅ¾ini odcepa za smuÄiÅ¡Äe Magolnik in nudi Äudovit razgled tako na Grajski hrib in vasico Svibno na severovzhodni strani, kot na Kladje in gozdove Jatne na juÅ¾ni strani.Â

Na njenem mestu ob nekdanjem Å¾upniÅ¡Äu na Pristavi je nekoÄ stala manjÅ¡a zgodnjebaroÄna cerkev ali kapela z lesenim zvonikom, zgrajena leta 1646. V njej se je maÅ¡evalo, predvsem pa krÅ¡Äevalo in poroÄalo. Spomladi 1881 so kapelo podrli in Å¾e oktobra istega leta na njenem mestu blagoslovili t.i. Novo cerkev ali cerkev sv. Janeza Evangelista v Kotu.Â
Cerkev od zahoda proti vzhodu sestavljajo zvonik, ladja ter niÅ¾ji in oÅ¾ji prezbiterij, ki mu je na severni strani prizidana zakristija. Cerkev ima preprosto arhitekturno Älenitev, notranjÅ¡Äina je obokana. Oprema je iz osemdesetih let 19. stoletja, razen dveh angelov na severni steni, ki sta iz 17. stoletja, in orgel, ki so baroÄne. NaÄrt za cerkev je izdelal Janez Krstnik Molinaro, stavbenik iz Å kofje Loke, pozidala pa sta jo Vincenc Grein in Janez GajÅ¡ek iz Vojnika. Leta 1956 jo je ljubljanski pomoÅ¾ni Å¡kof Anton Vovk posvetil kot soÅ¾upno cerkev

IZJEMNA KULTURNA KRAJINAÂ

Svibensko obmoÄje se zaradiÂ izredne etnografske in aritekturne dediÅ¡Äine, sadovnjakov, oziroma umestitve le teh v okolju Â uvrÅ¡Äa v izjemno krajino.

SPOMENIK PADLIM V 1. SV. VOJNIÂ

Leta 1928 so krajani na pobudo uÄitelja Ivana PeÄnika in v okviru istega leta ustanovljene Zveze bojevnikov pod vodstvom Hinka Medveda postavili spomenik v Äast padlim faranom v 1.svetovni vojni, spomladi leta 1929 pa sta bila njegova otvoritev in blagoslov. Spomenik je oblikoval Franc KljuÄevÅ¡ek (GregoreÄk), sliko in ploÅ¡Äo z imeni 32 padlih (vsi niso bili imenovani), pa so prispevali tuji kamnoseÅ¡ki mojstri. Svibenska Å¾upnija je bila v vrhu Å¾upnij na Slovenskem, ki so dale najveÄ Å¾rtev v 1. svetovni vojni. Spomenik so postavili na rob nekdanje graÅ¡Äine, zato se v njegovi okolici Å¡e vedno lahko najde temeljno zidovje

Å OLSKA ZGRADBAÂ

Pred letom 1911 so v naselju pod meÅ¾narijo zgradili novo Å¡olo. Za gradnjo so uporabili veliko kamenja od poruÅ¡ene graÅ¡Äine, ter opeko. Å ola ima klasiÄno obliko in izgled, ki je veljal v Avstro- ogrski monarhiji v tem obdobju za gradnjo javnih objektov. Novo Å¡olo so priÄeli obiskovati svibenski Å¡olarji 15.septembra 1911. Pred tem so Å¾e v letu 1871 pouÄevali v kaplaniji (sedaj stanovanjska hiÅ¡a), poleg Å¾upniÅ¡Äa in cerkve Sv. Janeza Â na PoÄakovem. Prvi uÄitelji so bili kaplani in cerkovniki, od leta 1892 dalje pa laiÅ¡ki uÄitelji. Zlasti pred drugo sv. vojno je Å¡ola veljala za srediÅ¡Äe izobraÅ¾evanja za celotno svibensko obmoÄje in za vse starostne generacije. Poleg izobraÅ¾evanja otrok v osemletki, so se v Å¡oli odvijali razni teÄaji in izobraÅ¾evanja za odrasle. I

V zadnjih desetletjih se zaradi upadanja Å¡tevila prebivalstva, zmanjÅ¡uje tudi Å¡tevilo otrok, v Å¡oli se pouÄuje le do Äetrtega razreda.

V stavbi Å¡ole je tudi veÄnamenska dvorana, v kateri se prirejajo razni krajevni dogodki in gledaliÅ¡ke predstave... Dvorana sprejme cca 120 obiskovalcev.